Zaključen je prvi sistematični nacionalni monitoring bobra in vidre v Sloveniji
Kje danes v Sloveniji živita bober in vidra? Kako veliki sta njuni populaciji in v kakšnem stanju je njun življenjski prostor? Po treh sezonah terenskega dela imamo prvič podatke, ki omogočajo celovitejši odgovor na ta vprašanja.
V sezonah 2022/23, 2023/24 in 2025/26 je v Sloveniji potekal prvi sistematični nacionalni monitoring bobra in vidre, katerega naročnik je bilo Ministrstvo za okolje in prostor. V prvih dveh sezonah je monitoring izvajal Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, v sezoni 2025/26 pa sta nalogo skupaj izvedla Zemljan, zavod za naravovarstvene rešitve in Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.
Pomemben del monitoringa je predstavljalo terensko delo – sistematično pregledovanje vodotokov in drugih vodnih teles ter iskanje značilnih znakov prisotnosti obeh vrst. Pri vidri so to predvsem iztrebki, markerji in odtisi, pri bobru pa poglodana in podrta drevesa, stečine, bobrišča, jezovi, kanali in drugi sledovi.
Po treh sezonah monitoringa smo pridobili doslej najcelovitejši pregled razširjenosti obeh vrst v Sloveniji ter oceno velikosti njunih populacij, stanja habitatov in stanja ohranjenosti.
Vidra je razširjena po večjem delu Slovenije
V treh sezonah monitoringa vidre smo pregledali 995 monitoring točk. Prisotnost vidre je bila potrjena na 629 lokacijah ter v 208 od 233 primernih UTM-kvadrantov velikosti 10 × 10 km. Rezultati potrjujejo, da je vidra danes razširjena po večjem delu Slovenije.
Današnja razširjenost je skladna s postopnim okrevanjem populacije po izrazitem upadu v drugi polovici 20. stoletja. Ker v preteklosti sistematičnega monitoringa ni bilo, pa pridobljenih rezultatov ne moremo neposredno razlagati kot dokaz ponovne naselitve posameznih območij.
Na podlagi rezultatov monitoringa in ocen nosilnosti habitatov smo velikost slovenske populacije ocenili na 618–759 samostojnih (teritorialnih) osebkov. Ocenjujemo, da jih od 107 do 148 živi na območjih Natura 2000, kar predstavlja približno petino ocenjene populacije v Sloveniji.
Rezultati potrjujejo, da je pomembno ohranjati primerne habitate tudi izven Natura 2000 območij. Za dolgoročno ohranjanje vidre je pomembno funkcionalno povezano omrežje kakovostnih vodotokov in ohranjenih obrežnih habitatov po vsej državi.
Bober se še naprej širi
Tudi pri bobru rezultati kažejo jasno sliko: vrsta se po vrnitvi v Slovenijo še naprej širi.
V treh sezonah monitoringa smo pregledali 127 vodotokov in 54 stoječih vodnih teles ter zabeležili kar 22.019 znakov prisotnosti bobra. Daleč najpogostejši znak bobrove prisotnosti so bila poglodana oziroma podrta drevesa.
Ob upoštevanju rezultatov monitoringa in drugih razpoložljivih podatkov je bila prisotnost bobra potrjena v 121 UTM-kvadrantih velikosti 10 × 10 km, kar predstavlja približno 45 % vseh kvadrantov v Sloveniji. Vrsta je danes razširjena predvsem v severovzhodni, vzhodni, jugovzhodni in osrednji Sloveniji. V obravnavanem obdobju je bila potrjena v donavskem povodju, medtem ko v jadranskem povodju njena prisotnost še ni bila potrjena.
Karta prikazuje razširjenost bobra v Sloveniji na ravni UTM mreže 10 × 10 km. Bober je razširjen predvsem v vzhodni polovici Slovenije.
Na podlagi prostorske razporeditve podatkov smo ocenili 496 bobrovih teritorijev, kar ob upoštevanju povprečne velikosti bobrove družine pomeni približno 1.389–2.381 bobrov. Ocenjujemo, da je na območjih Natura 2000 skupno 214 teritorijev, kar je približno 43 % od vseh ocenjenih teritorijev.
Rezultati kažejo, da populacija še vedno narašča, območje razširjenosti vrste pa se postopoma povečuje.
Populaciji sta v ugodnem stanju, obrežni habitati pa so pod pritiskom
Ena pomembnejših ugotovitev monitoringa se ne nanaša neposredno na število bobrov in vider, temveč na spremembe prostora ob naših vodotokih.
Pri vidri se je med letoma 2014 in 2024 v 86 % hidrografskih območij druge ravni zmanjšal delež lesne in grmovne vegetacije v obrežnem pasu.
Podoben trend smo ugotovili pri bobru. Med letoma 2016 in 2024 se je delež gozdov, dreves in grmičevja zmanjšal pri 86,6 % pregledanih vodotokov v 5-metrskem obrežnem pasu in pri kar 92,1 % vodotokov v 20-metrskem pasu. Zmanjševanje lesne vegetacije je bilo zaznano tudi ob stoječih vodnih telesih.
Obrežna vegetacija je pomemben del življenjskega prostora obeh vrst. Bobru zagotavlja hrano, gradbeni material in zavetje, vidri pa ohranjen obrežni prostor zagotavlja kritje, počivališča in povezave med posameznimi deli njenega življenjskega prostora.
Čeprav je trenutno stanje ohranjenosti obeh vrst ocenjeno kot ugodno, dobro stanje populacij samo po sebi še ne zagotavlja njihovega dolgoročnega ohranjanja. Spremembe obrežne vegetacije, posegi v vodotoke, izguba ekološke povezanosti in druge spremembe vodnih ter obvodnih habitatov lahko dolgoročno vplivajo na obe vrsti.
Pri bobru lahko zmanjševanje obrežne vegetacije in obsežni posegi v vodotoke vplivajo na razpoložljivost primernih habitatov ter nadaljnje širjenje populacije. Pri vidri je za dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja pomembno predvsem preprečevanja nadaljnjega slabšanja obrežnih habitatov ter ohranjanje prehodnosti in ekološke povezanosti vodotokov.
Prvi monitoring je zaključen – dolgoročno spremljanje se šele začenja
Tri opravljene sezone predstavljajo izhodiščno stanje, s katerim bo mogoče primerjati rezultate prihodnjih monitoringov.
To je eden najpomembnejših rezultatov celotne naloge. Podatki o pojavljanju vrst nam povedo, kje smo bobra ali vidro potrdili. Šele ponavljanje monitoringa po primerljivi metodologiji pa bo omogočilo zanesljivejše ugotavljanje, ali se območje razširjenosti vrst spreminja, ali populaciji naraščata oziroma upadata ter kako se skozi čas spreminjajo njuni habitati.
Monitoring bobra in vidre nam tako ne govori samo o stanju teh dveh vrst. Ker sta tesno vezani na vodne in obvodne habitate, nam njuno spremljanje pomaga razumeti tudi širše spremembe vodnih in obvodnih ekosistemov.
Celotni poročili monitoringa sta javno dostopni na spletni strani Natura 2000.